Betula pendula
Breza.
Navadna breza (Betula pendula) je priljubljeno okrasno drevo, ki pa ima svoj dom tudi v gozdovih, predvsem na posekah in gozdnem robu. Zaradi značilne skorje bele barve lahko breze vidimo že od daleč in so lepa popestritev gozdov, kjer med debli prevladujejo sivo rjavi barvni odtenki.
Jeseni se listje obarva zlatorumeno, kar naredi breze še bolj privlačne. Pri nas je breza najpogostejša v Beli krajini, kjer tvori steljnike.
Navadna breza je listopadno drevo, ki zraste 15 do 30 m visoko. Deblo doseže premer do 50 cm, izjemoma tudi več. Skorja je bela. V mladosti je gladka in se lušči v trakovih. S starostjo in rastjo v debelino pa razpoka in razbrazdano deblo dobi sivkasto barvo. Bela barva je posledica obarvanosti plutastih celic z betulinom, ki predstavlja do 20 % zunanjega dela skorje.
Skorja na mladih poganjkih je rdečkastorjava in posuta z bradavičastimi tvorbami. Mlade veje so tanke in se pogosto povešajo proti tlom. Brsti so jajčasti, majhni in lepljivi. Listi so rombaste oblike, po robu dvakrat nažagani, 3 do 7 cm dolgi in široki 2 do 4 cm. Pecelj je dolg do 3 cm. Večinoma so goli. Mladi listi so lepljivi.
Moški in ženski cvetovi so ločeni, oboji pa so v obliki mačic. Moški cvetovi se razvijejo konec poletja, zacvetijo pa šele aprila in maja, ko se razvijejo tudi ženske mačice. Plodovi so majhni krilati oreški veliki do 2 mm. Dozorijo julija in avgusta. Plodovi raznaša veter.
Zanimivosti:
Breza je pionirska drevesna vrsta s kratko, do največ 100 let trajajočo življenjsko dobo. Zaradi lahkega semena, ki ga raznaša veter (vetrocvetka). Les je rumenkast do rdečkasto-bel, srednje težek, srednje trd, elastičen in slabo trajen, vendar cenjen. Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, kolarstvu, rezbarstvu. Iz njega izdelujejo zobotrebce, celulozo, oglje, okvirje za slike, tobačne pipe in drugo.
Ima veliko ogrevalno vrednost, gori s svetlim plamenom in skoraj brez dima. Ker med gorenjem ne poka in ne prasketa je priljubljeno gorivo za kamine. List, brsti in skorja imajo več zdravilnih lastnosti. Brezov sok ima tudi prijeten okus, če pa ga pustimo, da fermentira, dobimo šibko alkoholno pijačo. Navadna breza je tudi priljubljeno okrasno drevo in med Slovenci velja za daleč najlepšo drevesno vrsto. Cvetni prah lahko v pomladanskem času občutljivim osebam povzroča resne alergije. Sodobne raziskave so pokazale, da se v brezovem lubju nahaja posebna snov triterpen betulin, ki varuje lubje pred vlago, temperaturnimi nihanji, sončno svetlobo in požrešnimi živalmi. To pa ni dobro samo za »drevesni kožo«, temveč blagodejno učinkuje tudi na našo kožo. Betulin je močan zaviralec vnetij in spodbuja regeneracijo.
Še danes je tako prijetno v senci brezovih visečih vej. Po starih pripovedih se je breza prepognila zato, da je nudila senco Mariji. Na brezovih metlah so nekdaj jahale čarovnice in z brezovo metlo so kmetje ošvrkali konja, ko je prvič prišel v hlev. Prav tako je brezova metla pričakala nevesto, ko je prvič prišla v novi dom. Nekoč je bila breza zelo značilna drevesna vrsta belokranjskih steljnikov, kočevskih košenic, savinjskih novin, dolenjskih pašnikov, resav in gozdnih robov.
Šepet Breze: Pesem o Listih, Vejah in Skritih Koreninah
Pod krošnjo breze, tanke in nežne, listi šepetajo v srebrni svetlobi. Plesajo na vetru, kot pesem nežna, v zeleni odeji, ki šepeta o ljubezni. Veje razpletajo svoje zgodbe visoko, kot roke, ki objemajo nebo v ljubki simfoniji. Vsaka veja kot čarobna veja sanj, ki vodi v neznano, v nežnosti neskončanih dni. Plodovi breze, drobni in neopazni, skrivajo zaklad narave v svoji tišini. Semena upanja, ki letijo v veter, da bi našla svoj prostor pod soncem in nebesi. Deblo breze, trdno in vzvišeno, kot stara modrost, ki nosi zgodbe let. Letnice zarezane kot pesem na papir, ki odseva preteklost v lesu zapisanih dni. Korenine pod zemljo, nevidne in močne, kot vezi, ki povezujejo preteklost in sedanjost. Globoko v zemlji, tam kjer se skriva življenje, brezna korenin, ki držijo svet v ravnovesju.
